Ko je stranka enkrat vroča, ko je v nakupnem razpoloženju, želi da se vse dogaja hitro. Ko stranka pošlje povpraševanje, želi hiter odgovor. Ves čas želi vedeti kaj se dogaja. Zato praktično nikoli ne bomo naredili napako, če smo hitri. Pogosto dobi posel tisti, ki je prvi, tisti, ki je najhitrejši.

Po tem, ko pošljete ponudbo ne čakajte s klicem. Najbolje je, da pokličete takoj, ko pošljete ponudbo (»da se prepričate, če je ponudba prišla«).

In tudi pozneje, če imate občutek, da se zadeva vleče, raje pokličite večkrat in bolj pogosto. Hitrost je pomembna, v poslu redko naredimo napako, če smo hitri.

Kaj lahko za svoj razvoj naredite takoj?

The post Počasnost ubija appeared first on Lisac-lisac.si.

V knjigi Odločitev v glavni vlogi nastopa ekonomist David Ricardo, bolje rečeno njegov duh, saj je Ricardo živel v devetnajstem stoletju. Zgodba se dogaja leta 1960, ko se v ZDA odvija predvolilni boj za predsednika. Kandidata sta dva: prvi zagovarja prosto trgovino, drugi (Frank Bates) pa zaščito domačega gospodarstva in prepoved uvoza tujih izdelkov.

Ricardo je bil velik zagovornik proste trgovine, zato mu ni všeč, da predvolilni boj dobiva drugi kandidat. Rad bi, da ZDA ne gredo v politiko zaščite domačega gospodarstva, saj bi to pomenilo nazadovanje globalnega gospodarstva v vseh pogledih.

Bog tako Ricardu dovoli obisk fizičnega sveta. Ricardo ve, da je ključni mož, ki bi lahko odločil na katero stran se bo nagnila tehtnica, Ed Johnson, ki bo imel čez nekaj dni govor na volilnem zborovanju Franka Batesa. Ed Johnson je lastnik tovarne televizorjev Stellar, zavzema pa se za omejitev uvoza tujih (predvsem japonskih) televizorjev. Njegovo podjetje se namreč sooča z vse večjo konkurenco tujih znamk, ki grozijo, da bo moral podjetje zapreti. Zato se odloči, da bo pomagal zaščitniškemu predsedniku Batesu.

Ricardo ima torej zelo težko nalogo, saj mora v nekaj dneh Eda Johnsona prepričati, da je prosta trgovina boljša od omejene.

Johnson ima zelo kritično mnenje glede proste trgovine: meni, da Japonci s cenejšimi televizorji kradejo ameriška delovna mesta. Njegovi delavci bodo zato ostali brez služb, kar bo pomenilo slabe čase za podjetje in vse njegove dobavitelje. Japonci naj bi zaradi tega dobili veliko dobrih delovnih mest, ZDA pa bi prehiteli tudi na področju inovacij. Tako naj bi ZDA postale revnejša država.

Seveda se Ricardo s tem ne strinja. Edu pove, da prosta trgovina omogoča posameznim državam, da se specializirajo v proizvodnji posameznih izdelkov. Zato lahko pridejo do izdelkov, ki jih same ne proizvajajo, mnogo ceneje, kot bi sicer.

Če imajo, na primer, ZDA primerjalne prednosti v proizvodnji zdravil, lahko z izvozom zdravil in uvozom televizorjev pridejo do le-teh mnogo ceneje, kot če bi jih proizvajale same.

S tem, ko bi ZDA izgubile delovna mesta v proizvodnji televizorjev, bi se morali delavci prekvalificirati v druge panoge, ki so bolj dobičkonosne. Njihovi sinovi in hčere bi zato imeli možnost, da začnejo z bolj dobičkonosnimi posli, kot je proizvodnja televizorjev.

Da bi Ricardo dokazal svojo teorijo, popelje Eda v dve alternativni prihodnosti. V eni v ZDA vlada protekcionizem in prepoved uvoza večine tujih izdelkov, v drugi pa vlada prosta trgovina.

Ed se tako lahko na primeru svojega sina in hčere prepriča, da je protekcionizem za gospodarstvo slab, saj zavira razvoj. Na kratki rok so seveda učinki proste trgovine negativni, saj naraste brezposelnost, toda na dolgi rok to pomeni, da bodo ljudje začeli iskati nove rešitve, nove panoge in vanje usmerili svoje moči. To je konec koncev omogočilo tudi razvoj vseh novih industrij – od računalniške do finančnih storitev.

Knjiga Odločitev vam bo razkrila skrivnosti mednarodne trgovine s popolnoma novega zornega kota. Pokazala vam bo nov način razmišljanja, ki ga lahko uporabite v svojem vsakodnevnem življenju in v svojem podjetju.

Ob branju boste začeli razmišljati o tem, katere stvari se v vašem podjetju splača delati, katere naj “uvozite”, katerih projektov naj se podjetje loti samo in pri katerih naj si najde strateške partnerje.

The post Odločitev appeared first on Lisac-lisac.si.

In v tem trenutku je bila Janezova usoda zapečatena. Hotel je biti sam svoj šef. Okus po svobodi ga je zasledoval, kamorkoli je šel. Preprosto moral je ustanoviti svoje podjetje.

Tako je Janez ustanovil podjetje »SamSvojŠef«. Podjetju se je posvečal večji del dneva. Prosti čas bo počakal. Podjetje se je razširilo, vendar ga je še vedno obvladoval sam. Naročila so kar deževala. Zaposlil je prvega pomočnika, ki mu je urejal računovodstvo. Dela je bilo vsak dan več. Delal je 14 ur na dan. Ko to ni bilo več dovolj, je delal 16 ur na dan. Delo mu ni bilo več v užitek. Postajal je utrujen in izčrpan. Vsak dan je delal več napak. Stranke so bile nezadovoljne. Zato je delal še več časa.

Postal je suženj svojega podjetja.

Namesto svobode in veselja, mu je podjetje ponujalo le še trpljenje. Janez je mislil, da se je rešil šefa, vendar je sedaj njegov šef lastno podjetje.

Če spoznate Janeza v sebi, ali pa bi radi ustanovili svoje podjetje, je knjiga Mit o podjetniku napisana vam na kožo. V njej se boste soočili z vsemi problemi, ki jih prinaša vodenje podjetja in tudi z rešitvami za te probleme. Gerber vam bo v knjigi predstavil svoj program za spremembo podjetja kot je Janezovo, v uspešno podjetje, ki prinaša lastniku veliko veselja in denarja.

Poglejmo nekaj avtorjevih nasvetov:
Janez je ustanovil svoje podjetje z napačnimi predpostavkami. Mislil si je: »Če razumem tehnično delo v poslu, razumem tudi sam posel, ki to delo zahteva.« Avtor pravi, da je to najbolj smrtonosna predpostavka, ki jo imajo podjetniki, ki ustanovijo svoje podjetje. Tehnično delo in vodenje podjetja sta dve čisto drugačni stvari.

Vsak, ki gre v določen posel ima v sebi tri osebnosti:
• podjetnik, ki ima vizijo, živi v prihodnosti in hoče stvari spreminjati,
• manager, ki planira, postavlja zakone, ureja, se drži statusa quo
• tehnik, ki počne vse potrebno za proizvodnjo – on DELA in razmišljanje mu pomeni zapravljanje časa.

Poglejmo kako Janez razporeja čas med različna opravila:

Večino časa posveča tehničnemu delu, ob tem pa pozablja, da je on vodja podjetja. On bi moral biti v prvi vrsti podjetnik, tehnična dela pa bi morala biti v drugi vrsti. Če bi hotel še naprej delati tehnična dela, bi moral ostati pri podjetju Delaj in bodi tiho. Da bi novo podjetje lahko delovalo in se razvijalo, mora Janez posvetiti večino svojega časa grajenju odličnega podjetja – torej uresničevanju svoje vizije, postavljanju ciljev, učenju zaposlenih, spremljanju konkurence itd..

Če bo celotno delovanje podjetja odvisno od Janeza, ki opravlja tehnična dela, bodo kupci kupovali pri njegovem podjetju le zaradi tistega, kar jim lahko ponudi Janez. Kaj pa če hoče Janez na počitnice, ali pa mora v bolnišnico? Kupci bodo odšli drugam. Janez bi se moral zavedati, da je potrebno zgraditi podjetje, ki bo delovalo tudi brez njega. Podjetje v katerem bo podjetje zadovoljevalo potrebe kupcev in ne on.

Zamislite si torej, da je vaše podjetje produkt, ki ga prodajate (to počnejo vsi dajalci franšiz od McDonald’s do Valvoline servisov za menjavo motornega olja). Kakšno podjetje bi kupci sploh radi kupili? Podjetje, v katerem je vse odvisno od ene osebe? Gotovo ne. Kupili bi radi sistem, v katerem bo potekal posel.

Ustanovitelj podjetja McDonald’s Ray Kroc je razumel, da je njegov končni izdelek podjetje McDonald’s in ne hamburger. Zato je razvil jasno organizacijsko strukturo podjetja, pri čemer ima vsako mesto v strukturi posebna navodila za opravljanje dela in podobno. Tako vsakdo ve, kaj bo dobil, ko vstopi v eno od franšiz McDonald’s – ne glede v kateri državi se nahaja.

Gerber v knjigi razkrije še ogromno neprecenljivih informacij in svojih izkušenj glede vodenja podjetja, zato je knjiga obvezno branje za vse, ki vodite podjetje in vse tiste, ki bi podjetniki radi postali.

The post Mit o podjetniku appeared first on Lisac-lisac.si.